Duša oz.nefizični del nas, nas vedno nagovarja katere izbire naj izbiramo, da bomo hitreje prišli do rezultatov lastnega razvoja.

Neglede na to, ali delamo na sebi ali pa tudi ne.

Zato se lahko tistim, ki živijo po navadah, principih, speče, vedno znova dogajajo enaki izzivi, zaviti mogoče v malo drugačen celofan. Ker nas duša opominja.

Kot budilka zvoni vsakih 10min, če je ne ugasnemo in ne vstanemo.

Tisti, ki delajo na sebi, pa lahko vedno bolj slišijo, vidijo, občutijo ali kakor koli zaznavajo smerokaze, ki nam jih dušni del kaže.

Budilko ugasnemo in vstanemo. To je njen namen.

Nekdo, ki drugega samo posluša kako dobro in lepo igra na nak instrument, sam si sicer želi, a v tej smeri ne naredi ničesar, bo celo življenje samo poslušal in gledal drugega kako zna.

Če čeliš znati, je potrebno začeti vaditi. Prve vaje so lahko zabavne. Kasneje se veliko krat pojavi odpor. Ker je težko. Ker boli. Ni prijetno.

Vendar, na tej točki je potrebno delovati in vaditi naprej. Pa četudi je težko!

Spomnim se lastnega primera:

Vadila sem klavir, ni šlo, pa ni šlo. Še brcnila sem v klavir. Bilo je težko, bolele so roke. Ni bilo prijetno.

Po 4.ali 5.letniku pa igram neko težko Etido, pride brat v sobo in reče: U ti pa sedaj že dobro igraš!!

Hmmm, a veste kako močan čustveni zapis se je v meni zgodil, da še danes vem ta stavek Po dobrih 20ih letih!

Tako je v življenju. Sploooh niii lahko! Ni enostavno! Je pa vredno Rezultati se pojavijo v vseh možnih oblikah